»Kar smo se trajno naučili iz tistih nemirnih let 1968–1971, je vsekakor to, da moramo vsakokrat obstoječe stanje družbe razbrati iz njenih obrobij oz. na njenih mejah, ta trenutek s prekarnostjo, naraščajočo revščino, brezposelnostjo, nemočnimi penzionisti. Skratka za te z obrobja gre, izrinjence, dobesedno za avtsajderje.«

»Temeljni napor filozofije od antike naprej je, da bi razumela bit bivajočega in jo privedla do pojma.«

»Ali obstajajo ljudje, ki ne poskušajo zbežati pred delom, temveč, presenetljivo, pred užitkom? In sicer tako, da ga delegirajo na druge osebe, na živali ali na aparate? Mar uporabljajo snemalne naprave zato, da jim ne bi bilo treba gledati televizijskih serij? Si tiskajo besedila, ali pa si jih shranjujejo na trdi disk, da jim jih ne bi bilo treba brati? Nosijo športne copate, da se jim ne bi bilo treba ukvarjati s športom? Imajo terenska vozila prav zato, da jim ne bi bilo treba voziti po terenu?«

»Brez filozofije ni znanosti, obstaja le znanost, katere filozofska prtljaga je sprejeta brez razprave.«

»Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve.«

»Če ima celotna družba na voljo infrastrukturo javnega zdravstva, potem je šok pandemije bistveno manjši, kot je tam, kjer je vse prepuščeno le imunskemu sistemu posameznika.«

»Dobil sem knjigo. To iskreno navdušenje, da lahko berejo. Kot da sem jim naredil uslugo s tem, da sem knjigo napisal.«

»Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave.«

»Še to me zanima, kako ohraniti otroka v nas, kot svetuje filozof Günther Anders, ki je vedno ostajal otročji, v smislu otroške neposrednosti, čudenja in odnosa do sveta. Me razumete?«